{"id":117,"date":"2021-11-21T17:03:35","date_gmt":"2021-11-21T16:03:35","guid":{"rendered":"http:\/\/www.pesmi.at\/?p=117"},"modified":"2021-12-22T08:13:42","modified_gmt":"2021-12-22T07:13:42","slug":"ucitek-panslavizma-milki-hartman","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.pesmi.at\/?p=117","title":{"rendered":"O\u010ditek panslavizma Milki Hartman"},"content":{"rendered":"

\"\"Pesnica Koro\u0161kih Slovencev,
\nki je na spletu izpostavljena o\u010ditkom panslavizma
\nin <\/strong>naivnega ljudskega pesni\u0161tva<\/strong>.<\/p>\n

Pokazati \u017eelim, da oboje ne dr\u017ei!<\/strong><\/p>\n

Je ustvarjalka nad 860 umetnih liri\u010dnih pesmi.<\/p>\n

 <\/p>\n

Milka Hartman (1902\u20131997) iz Libu\u010d\/Loibach (Avstrija).<\/h3>\n

Milka Hartman je skoraj v celoti do\u017eivela preteklo 20. stoletje (11. 2. 1902\u2013 19. 6. 1997). Od rojstva v podjunski vasi Libu\u010de na avstrijskem Koro\u0161kem, kjer ji je prva svetovna vojna prekri\u017eala mo\u017enosti poklicnega izobra\u017eevanja, je bila kmalu izpostavljena plebiscitnim sporom in izgonu slovenske inteligence iz Koro\u0161ke, posledicam gospodarske krize dvajsetih let, nem\u0161konacionalnemu zapostavljanju bodisi kot Slovenka bodisi kot \u017eenska in pri\u0161la kmalu pod nadzor hitlerjanskih prista\u0161ev ob tako nedol\u017enih prireditvah, kot so kuharski te\u010daji. Teh je po ju\u017enem Koro\u0161kem vodila dobrih sto (vsak trajajo\u010d po tri mesece).<\/p>\n

Prvim zlaganjem dekli\u0161kih pesmi in te\u017eavam pri objavi dveh zbirk leta 1934 so kmalu sledile vihre druge svetovne vojne, ve\u010dmese\u010dni zapor v gestapovski celici, izselitev njene dru\u017eine, smrt o\u010deta v tabori\u0161\u010du in brata na fronti. Po vojni je nadaljevala s kuharskimi te\u010daji in v nenehnem \u00bbbandranju\u00ab od enega kraja do drugega \u2013 celo na Nizozemsko, kjer je bivala nekaj mesecev \u2013, zapisovala svoja \u010dustva in razmere in jih opisovala v lirskih pesmih.<\/p>\n

Za njenega \u017eivljenja je bilo objavljenih 1786 pesmi, \u010drtic, opisov, uglasbitev, enot (Sturm 1995: 197), po njeni smrti je \u0161tevilo pesmi naraslo na okoli 2500 enot (Sturm 2004: 43), precej pa je \u0161e neobjavljenih in ohranjenih v zasebnih arhivih in zapu\u0161\u010dinah (Makarovi\u010d 2004: 634\u2013639).<\/p>\n

Podporo je pesnica dobila iz kr\u0161\u010danskih krogov in veselila se je nagrad in priznanj zlasti ob obletnicah rojstva (1962, 1972, 1977, 1982, 1992), ko so na osrednji prireditvi Koro\u0161ka poje v Celovcu skoraj vsi nastopajo\u010di zbori prepevali njene pesmi, leta 1992 npr. 21 pesmi, tudi praizvedbe. Ob izdaji trodelne dokumentacije leta 1982 (ob pesni\u010dini osemdesetletnici) je Feliks J. Bister (1984: 12) o njenem delu zapisal, da \u00bbsi v svojih arhai\u010dno lepih pesmih prizadeva posredovati med Bogom in \u010dlovekom\u00ab. V antologiji Slovenska beseda na Koro\u0161kem (Vospernik 1985) je bilo upo\u0161tevanih kar 19 njenih slovenskih pesmi, tudi v prevodih Fabjana Hafnerja v nem\u0161\u010dino. Tom Priestly je ob pesni\u010dini devetdesetletnici prevedel 37 njenih pesmi v angle\u0161\u010dino in jih ponesel med ameri\u0161ke Slovence. Zanj so pesmi Milke Hartman \u00bbna visoki ravni in v bistvu razdeljene na dve tematski podro\u010dji\u00ab: vsakdanje \u017eivljenje in neugoden polo\u017eaj koro\u0161kih Slovencev. Opazil je, da pesnica \u00bbpogosto uporablja aliteracijo ali druge retori\u010dne figure\u00ab (Priestly 1998: 254\u2013255). Pesmi Milke Hartman so bile prevedene v nem\u0161\u010dino, angle\u0161\u010dino in srbohrva\u0161\u010dino, brali pa so jih Slovenci v Italiji, Ameriki in Argentini. Andreja Sturm je v svoji diplomski nalogi leta 1995 podala prvo iz\u010drpno podobo in bibliografijo njenega pesnikovanja, ko je v delo vklju\u010dila 763 njenih pesmi in jih razlagala v konkordan\u010dni analizi z okoli 74.000 besedami. Bila je dosledna v argumentaciji, da so pesmi lirske, ne pa ljudske (Sturm 1995:78\u201382), toda ocene manjvrednosti pesnikovanja Milke Hartman so se nadaljevale, celo stopnjevale.<\/p>\n

\u017de leta 1967 je bila prisiljena prositi v javnem pismu Janka Messnerja, ki jo je poleg Gustava Janu\u0161a in drugih (Mladjevcev) spravil v zadrego: “Dragi brat, vzemi mojo pesem tako, kakr\u0161na je, in ne zmanj\u0161uj njene vrednosti radi verske pritikline<\/em>” (Hartman 1967:63). Neke vrste ideolo\u0161ki boj je izbruhnil in trajal o tem, kak\u0161no naj bi bilo pravilno pisanje lirike na Koro\u0161kem in da pa\u010d nekaterim kompetenca pisanja Milke Hartman ni ustrezala.<\/p>\n

V Neue Z\u00fcricher Zeitung je 14. 6. 2008 iz\u0161la tendenciozna recenzija Uweja Stolzmanna, v kateri pi\u0161e o njej kot domoljubni panslavistki in ljudski, \u00bbnaivni\u00ab pesnici in da se njene pesmi pojavljajo le v sloven\u0161\u010dini (oboje ne dr\u017ei). Stolzmanna je motilo \u0161e, da se njeni verzi vedno znova vrtijo okoli \u00bbkrhke identitete etni\u010dne skupine\u00ab in da pretirano uporablja pridevnike, kar mu zveni \u00bbki\u010dasto in pateti\u010dno\u00ab. Vsekakor je pesni\u010dino domoljubje ter boj za pravice in obstoj slovenskega naroda in pre\u017eivetja koro\u0161kih Slovencev napa\u010dno tolma\u010den kot panslavizem. O potrebi po izgradnji nacionalnega slovanskega politi\u010dnega zdru\u017eenja ni govorila in tudi ne pisala. Tudi naivnih ljudskih pesmi ni pisala ali objavljala. Vendar so tak\u0161ne ocene njenega pesnikovanja na\u0161le pot v nem\u0161ko Wikipedijo, v slovensko sicer ne, pa\u010d pa tudi v angle\u0161ko. To je po moje zgre\u0161eno in na\u010drtna osramotitev glavnega lika koro\u0161kega slovenskega pesni\u0161tva.<\/p>\n

Lirika Milke Hartman ne ustreza ljudskemu na\u010dinu izra\u017eanja, kajti v slovenskem ljudskopesemskem izro\u010dilu \u00bbni izrazito razmi\u0161ljajo\u010dih in razpolo\u017eenjskih pesmi\u00ab (Kumer 1996: 47, 1975: 68\u201382; sam se bavim nad 40 let z ljudsko pesmijo, tudi z na\u010dinom izra\u017eanja v ljudskih pesmih). Milka Hartman v precej\u0161nji meri uporablja besedi\u0161\u010de, kot so npr. korenske besede srce, cvet, no\u010d, brat, lep, roka, dan in tudi greda. Manj uporablja sicer splo\u0161no pogoste besede \u010dlovek, leto, oko, \u017eivljenje. Pesnica vna\u0161a \u010dustvene motive, kar dokazujejo tudi druge frekvence besed, ki jih je mogo\u010de razlagati v tej smeri. Kot primere na\u010dina izra\u017eanja navajam izrezke nekaterih slu\u010dajno izbranih pesmi \u0161tev. 55\u201365:<\/p>\n

\u00bbOd\u0161el si tih –
\n<\/em> kot v zgodnji mrak – jesenski dih\u00ab<\/em><\/strong><\/p>\n

\u00bbJaz hodim s srcem v roki v goli\u010davo, <\/em> […]
\nZ ovelo roko si podpiram glavo\u00ab<\/em><\/strong><\/p>\n

\u00bbOj, v jutrih mi vriska, zve\u010der se razjo\u010de,
\n<\/em> ko poln je medice, pelina moj sat.\u00ab<\/em><\/strong><\/p>\n

\u00bbZemlja, kaj utripa srce plaho v grudih tvojih? <\/em><\/strong>
\n Ve\u0161, da vsa in z vsem v rokah si mojih?!\u00ab<\/em><\/strong><\/p>\n

\u00bbList sprhneli novemu je cvetu v hrano. <\/em><\/strong>
\n \u010cas pa celi \u0161e tako bole\u010do rano.\u00ab <\/em><\/strong><\/p>\n

\u00bbpod smreko betlehemska gmajna jasli.
\n<\/em> Mi bomo tam du\u0161ice pasli.\u00ab <\/em><\/strong><\/p>\n

\u00bbKo se pokri\u017eam in Ti odkrijem svoje kri\u017ee, <\/em><\/strong>
\n preb\u00f3denemu srcu sem Tvojemu \u0161e bli\u017ee.\u00ab<\/em><\/strong><\/p><\/blockquote>\n

Dolgih verzov v slovenski ljudski pesmi sploh ni (kot npr. v \u017danjci\/Klas zori 1972). Pesni\u010dina metaforika je osebna, umetna, \u010deprav se v osnovi ne izogiba ljudski motiviki. Kr\u0161\u010danski izrazi kri\u017e, du\u0161a, grob, molitev, jasli, pastir sorazmerno mo\u010dno ozna\u010dujejo liriko Milke Hartman. Nadaljnja opazna komponenta v njenih pesmih je prednost pozitivnemu pred negativnim izbiranjem besed, npr. pogosteje dober kot slab, lep kot grd, bel kot \u010drn. V barvni simboliki najdemo poleg bele \u0161e pridevnike zelen, rde\u010d in moder, opazna je mo\u010dna uporaba pridevnika zlat. Odnos do narave se izra\u017ea v pogosti uporabi besed cvet, polje, zemlja, ro\u017ea, trava, lipa in poimenovanj nekaterih vrst ptic in drugih \u017eivih bitij, \u0161tevilnih rastlinskih vrst (astra, bilka, br\u0161ljan, \u010de\u0161min). Abstraktni izrazi, kot so mir, sre\u010da, misel, spomin, \u010das, zvestoba, v besedilih Milke Hartman ne dosegajo visoke frekvence, vendar so njene pesmi polne metafor in simbolike.<\/p>\n

Milka Hartman je usposabljala in u\u010dila koro\u0161koslovenske te\u010dajnice kuharskih te\u010dajev desetletja kontrafakturske (npr. prilo\u017enostne) pesmi, toda sama jih ni objavljala kot svoje pesnitve.Milkina pesem Store dekve t\u0259\u017eva<\/em> vsebuje nekatere elemente, ki bi jih lahko ozna\u010dili za kontrafakturo. Sama meni, da \u00bbji je dodala le svoje kitice, pesem pa prevzela kot ljudsko hi\u0161no pesem\u00ab, ki je bila zlo\u017eena morda \u017ee pred letom 1900. Uporaba pojmov bi\u0259va smrt<\/em> in dra\u010da odrca<\/em> v enem in istem verzu ne zveni ljudsko. Melodija pa nosi zna\u010dilnosti ljudskega prepevanja in jo lahko pojemo ve\u010dglasno, celo petglasno. \u010ce se ljudski melodiji podlo\u017ei umetno liri\u010dno besedilo, je \u0161e ne spremeni v ljudsko pesem.<\/p>\n

Trenutno je znanih 418 uglasbitev 41 skladateljev, ki so skladali na besedila Milke Hartman. Pregled Andreje Sturm vklju\u010duje pesmi na gramofonskih plo\u0161\u010dah, zgo\u0161\u010denkah in kasetnih produkcijah (Sturm 1995: 85\u201391). Mnogo ljudi pozna pesem O Podjuna<\/em> Radovana Gobca ali Arta\u010devo Ob reki Dravci<\/em>, v zadnjih letih pa so se priljubile predvsem Hartmann\u2019ce z uglasbitvami Katarine Hartmann. (O Podjuna, Sveti angel, Kresna no\u010d in \u010carobna struna<\/em>). Pesmi Milke Hartman se dokaj pogosto pojejo na koncertih, \u0161e zlasti ob obletnicah njenega rojstva. Leta 2017 je bilo na koncertu Koro\u0161ka poje izvedenih 11 novih skladb, mdr. orkestrirana To bo moja pesem pela<\/em>, ki jo je uglasbil Roman Verdel.<\/p>\n

Eva Maria Verhnjak-Pikalo se je v disertaciji posve\u010dala literarni zapu\u0161\u010dini svoje tete Milke Hartman. Njena poezija in proza izra\u017eata mo\u010dno zavezanost ljudskemu \u0161olstvu, veri, domovini, naravi, ljubezni in slovenskemu maternemu jeziku. \u00bbModerne ideje emancipirane \u017eenske je za dekleta prikrojila tako, da jim je omogo\u010dila \u0161olanje in utrdila njihovo samozavest<\/em>,\u00ab pravi Verhnjak-Pikalo. Poleg ve\u010d literarnih nagrad in Tischlerjeve nagrade je Milki Hartman leta 1986 takratni avstrijski zvezni predsednik Rudolf Kirchschl\u00e4ger podelil strokovni naziv profesorica. \u0160tevilne njene priljubljene liri\u010dne pesmi so del zaklada slovenskih (umetnih) pesmi na Koro\u0161kem. \u00bbHartmanova Milka\u00ab je bila aprila 1997 (tik pred smrtjo) imenovana za \u010dastno ob\u010danko mestne ob\u010dine Pliberk, v Sloveniji pa je kot pesnica skoraj neznana. V Celovcu je po njej poimenovana ulica, v Libu\u010dah pa trg Prof. Milka Hartmann-Platz. Kmalu bo minilo 120 let od njenega rojstva in 25 let od njene smrti (11. 2. 1902\u201319. 6. 1997) in \u017ee smo polni pri\u010dakovanj, kaj bo tokrat vzklilo v \u010dast pesnice, u\u010diteljice in vzorne narodnjakinje.<\/p>\n

Vir\/Quelle: E.L., Poezija Milke Hartman, Obdobje 40\/2021 (ur. Darja Pavli\u010d), stran 435-442.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pesnica Koro\u0161kih Slovencev, ki je na spletu izpostavljena o\u010ditkom panslavizma in naivnega ljudskega pesni\u0161tva. Pokazati \u017eelim, da oboje ne dr\u017ei! Je ustvarjalka nad 860 umetnih liri\u010dnih pesmi.   Milka Hartman (1902\u20131997) iz Libu\u010d\/Loibach (Avstrija). Milka Hartman je skoraj v celoti do\u017eivela preteklo 20. stoletje (11. 2. 1902\u2013 19. 6. 1997). Od rojstva v podjunski vasi…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":119,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-117","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-splosno"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.pesmi.at\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/117","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.pesmi.at\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.pesmi.at\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pesmi.at\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pesmi.at\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=117"}],"version-history":[{"count":12,"href":"https:\/\/www.pesmi.at\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/117\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":138,"href":"https:\/\/www.pesmi.at\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/117\/revisions\/138"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pesmi.at\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/119"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.pesmi.at\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=117"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pesmi.at\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=117"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.pesmi.at\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=117"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}